Preden stopite na pot, izberite preprost ritem: štirje počasni koraki na vdih, štirje na izdih. Ko se naklon spremeni, prilagodite dolžino diha, da ostanete sproščeni. Tako postane vsak vzpon manj naporen, vsak spust bolj varen, pozornost pa lažje preide od skrbi k preprosti prisotnosti.
Za trenutek obstanite ob potoku, poslušajte, kako voda oplakuje kamenje, in opazujte, kako veter prenaša smolnate vonjave skozi gozd. Tišina vmes ni praznina, temveč prostor, kjer slišite sebe in naravo hkrati. Ta trening poslušanja okrepi pozornost ter zanesljivo vodi po sledeh označenih poti.
Valovit prehod med jezeri, macesni in visokogorskimi travniki vabi k dolgim pogledom, ki se odbijajo v mirnih površinah. Ustavite se, ko začutite potrebo po sedenju in dihanju. Upoštevajte markacije, krhkost obrežnih rastlin ter spreminjanje vremena, ki zahteva previdnost, sloje oblačil in odprto, potrpežljivo držo.
Miren gozd na Pokljuki, razgledi proti pašnikom ter prehodi do Uskovnice spodbujajo enakomeren tempo. Prisluhnite korakom po iglicah, opazujte svetlobo med smrekami, spoštujte mir pastirskih travnikov. Zabeležite misli v žepni zvezek in ohranite energijo z rednimi požirki vode ter nežnim raztegom ob kratkih, namernih postankih.
Ob turkizni vodi se naravno zbudi pozornost. Ne hitite k fotografiji; raje nekaj minut sedite, poslušajte pretok in občutite hlad v zraku. Pot je lahko spolzka, zato hodite premišljeno. S spoštovanjem ostanite na označenih delih, da ohranite krhke brzice in čistočo izjemnega alpskega sveta.
Redno spremljajte napoved, opazujte oblake in veter ter poznajte znake prihajajoče nevihte. V nahrbtniku imejte topla oblačila, zaščito proti dežju, kapo in rokavice tudi poleti. Čuječnost v praksi pomeni pravočasno odločitev za obrat ali skrajšanje poti, ker zaupate občutku za varnost in dolgo zgodbo vračanja.
Izberite pot, ki ustreza vaši kondiciji, preverite odprtost koč, dolžino in višinsko razliko. Nosite karto ali zanesljivo navigacijo in znajte brati markacije. Čuječnost ni improvizacija brez temeljev, temveč pozorna priprava, ki omogoča svobodno opazovanje, varne postanke, čiste vtise in spoštovanje pravil parka skozi ves dan.
Vzemite s seboj vse odpadke, hodite po označenih poteh, ne premikajte kamnov in ne puščajte napisov. Tišina in urejenost prostora krepita povezanost. Ko odhajate, pustite kraj lepši v občutku kot ste ga našli, ker ste v sebi nabrali nežnost, ne pa materialnih, krhkih sledi.
Vzemite si pet minut za zapis namena: kaj želite občutiti, česa se želite naučiti. Preverite nahrbtnik, vodo, prehrano, topla oblačila, prvo pomoč. Namen naj vodi odločitve, tempo in izbiro postankov. Tako pripravljeni lažje zaznate lepoto, ohranite energijo ter se spoštljivo odzivate na vremenske spremembe.
Vsakih dvajset minut vzemite kratko mikro-ustavitev: tri globoke vdihe, nekaj krožnih gibov z rameni, požirek vode. Opažanja, občutke in barve zapišite v žepni dnevnik. Ti zapiski niso poročilo, temveč sidra spomina, ki kasneje poglobijo doživeto in nežno učvrstijo navado počasnega, varnega raziskovanja gorske pokrajine.